Glukozamin gel in boleči sklepi

Stara sem 71 let in že kar nekaj let se borim z bolečimi in vnetimi sklepi. Sin mi je po telefonu povedal, da mu je neki znanec zelo pohvalil Glukozamin gel. Pravi, da ga uporablja že dva meseca in da ima občutek, da se mu stanje izboljšuje.

Jaz sem bolj skeptične narave. V teh 16 letih, sem poskusila že veliko takšnih in drugačnih krem, terapij, eteričnih olj, raznih obkladkov… Pa saj sama ne vem več, kaj vse. Kreme Glukozamin pa res še nisem poskusila. Ko imaš bolečine, bi naredil vse in probal vse, da jih omiliš. Zato sem se že kar popoldan odpravila v lekarno in prijazno trgovko vprašala, ali imajo Glukozamin in kakšna je cena. Zanimale so me tudi njene izkušnje, če kremo pozna ali uporablja, kdo od bližnjih in ali ima res tako super učinke. Žal je bila trgovka mlada in ni imela nobenih izkušenj, se je pa zato oglasil gospod za mano, ki je slišal moje vprašanje. Tudi sam je prišel po Glukozamin za ženo in povedal, da je njegova žena zelo zadovoljna in od vseh kram, ki jih je, kdaj probala, ji edino ta blaži bolečino, ko se ji sklepi vnamejo.

Tako sem bila srečna, da sem Glukozamin kupila, pa tudi če bi bila tuba 80 €. Če sta jo 2 že tako zelo pohvalila, upam, da bo tudi meni pomagalo. Ravno se pripravlja sprememba vremena, ko me najbolj trga po sklepih. Tokrat me ni strah, saj sem pripravljena. V rokah imam svoj Glukozamin, ki gre z mano domov.

Drugi dan je res prišlo do spremembe vremena in sklepi so me hudi boleli. Dobro, da sem imela svoj Glukozamin, ki sem ga 3x na dan lepo zmasirala na boleča mesta. Tisto noč sem res bolje spala. Mogoče je bil placebo učinek, ampak mi ni tako pomembno. Važno, da me ni trgalo in bolelo. Sedaj tudi sam uporabljam Glukozamin že 3 mesece in moram povedati, da sem res zadovoljna.…

Začetek dela obrezovanja trte in delovne rokavice

Hitro mine zima in pride pomlad, ko se začne delo. Sama priznam, da mi zima paše ravno zato, ker zunaj ni dela. Včasih sem rada delala zunaj, sedaj pa vedno manj. Sedaj sem v neki fazi, ko bi enostavno rada bila lepa, zato pa mi pridejo prav delovne rokavice, da ko moram narediti kakšno delo, da moje roke in nohti ostanejo lepi. Pravzaprav se sama sprašujem, kje sem izgubila ta žar do zemlje in dela zunaj. Zakaj mi je to vse postalo tako odveč?

Najbolj srečna sem, če se spomladi vleče slabo in mrzlo vreme, kajti tako se dela začnejo kasneje. Vseeno, pa moj oče kar hitro pride in mi obreže vinsko trto. Seveda mene čaka pobiranje, tako pridejo na vrsto delovne rokavice, da se ne opraskam. Včasih jih nisem nosila, pa ni bilo tako hudo, le kje pa kje, sem dobila kakšno prakso, danes pa obvezno nosim delovne rokavice, ker si resnično želim imeti dolge, lepe nohte. Včasih jaz nisem imela dolgih nohtov, danes pa mi pomeni veliko, brez njih imam občutek, da so moje roke grde. Pa saj gre. Lahko tudi delam in mi nohti ostanejo lepi, le delovne rokavice moram vedno imeti na rokah.

Prav spomnim se, kako sem včasih na delovne rokavice pozabljala, sedaj se to ne more več zgoditi, pa se mi lahko še kako mudi. Ja, malo sem spremenila svoje prioritete in sedaj gledam na vse malo drugače. Tudi jaz sem rada lepa, imam rada dolge nohte, vedno sem hodila okoli z kratkimi nohti, ker sem večina časa delala zunaj na zemlji. Sedaj me rešijo delovne rokavice, da imam lahko oboje, delo na zemlji in lepe nohte. Navadila sem se na delovne rokavice, čeprav priznam, da sem potrebovala nekaj časa, ker je lažje delati brez njih. Ampak, ko se navadiš, pa ne znaš več delati, če jih ne uporabljaš.…

Ko se ti pokvari telefon, nujno potrebuješ servis mobilnih telefonov

Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da se vam je pokvaril telefon? Takrat verjamem, da vam ni bilo prijetno, ko vas kar naenkrat nihče ne more dobiti in tudi vi ne morete nikogar poklicati, takrat iščete, kateri servis mobilnih telefonov je najbližje, da ga odnesete in da vam ga popravijo. Tudi meni se je to zgodilo in res sem bila čisto iz sebe. Kot da se mi je ustavil svet. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se znašla. Da sem dobesedno lahko izpeljala dan. 

Imela sem srečo, ker je bil servis mobilnih telefonov le nekaj ulic naprej od moje službe, tako sem že med odmorom izkoristila čas in šla do servisa. Tam so mi telefon sprejeli in rekli, da mi bodo javili, kdaj ga lahko pridem iskat. Še preden me je servis mobilnih telefonov klical, da lahko pridem po telefon, pa so me klicali, a so pogledali, kaj je narobe in koliko me bo stalo popravilo. Morala sem povedati, ali želim, da se telefon popravi. Seveda sem želela, ne vem, zakaj me sploh kličejo. Jaz sem bila prepričana, da me kličejo, naj pridem po telefon, ker je že popravljen. Verjetno imajo takšen način dela. 

Čez dva dni pa sem dobila ponovni klic in servis mobilnih telefonov mi je povedal, da je moj telefon popravljen in da lahko pridem ponj. Takoj po službi sem šla po telefon, komaj sem čakala, da ga dobim nazaj. Ne morem verjeti, kako smo postali odvisni od telefonov, enostavno ne moreš več preživeti dneva brez telefona. Grozno! Kje so tisti časi, ko smo se preko telefonov slišali enkrat na teden in ko smo morali do pošte, da smo koga poklicali. Ja, ni jih več. Še dobro, da je bil servis mobilnih telefonov hiter in je telefon hitro popravil. Če ne, ne vem, če si ne bi kupila že v teh dneh novega, ker ne bi mogla več čakati.

Kako nas rak lahko spremeni za celo življenje

Bilo je leto, ko sem spoznala ogromno ljudi, nekatere sem po dolgem času spet videla in marsikdo mi je povedal svojo zgodbo, nad katero sem bila presenečena. Meseca maja sem se odločila, da bom začela hoditi na plesne, tam sem spoznala prijazno gospo, ki me je povabila po vadbi na pijačo, a takrat si nisem mislila, da je bil rak njena bolezen še eno leto nazaj. 

Bila je ženska polna energije, vedno nasmejana, če me ne bi ona povabila na pijačo po treningu, danes verjetno ne bi bile prijateljice. Jaz pa sem bila vedno zadržana in tiha, nič si nisem upala in tako je ona v moje življenje prinesla to veselje in sproščenost. Ko je ona meni en večer povedala, da je nekaj časa nazaj v njeno življenje posegel rak, sem onemela. Ona? Ne to ne more biti res. To so bile moje edine misli. Kako je lahko ženska tako polna življenja in optimizma, če je v njeno življenje posegel rak, to skoraj ni mogoče. Ko mi je povedala vso njeno zgodbo in kako je postala drug človek, sem se na koncu razjokala, kako te lahko bolezen, kot je rak spremeni. Najbolj pa me je bolelo, ko je razlagala, kako je bila tiha, zaprta vase, kako se je za vse obremenjevala in da to ni bilo v redu. Tako je rak imel lažjo pot do nje. Kar zmrazilo me ne. Ja, dala mi je vedeti, da naj ne živim tako, ker ne bo v redu. Da naj cenim dneve in naj se ne oziram, kaj bodo rekli drugi, ker ni vredno. Ko enkrat pride v tvoje življenje rak imaš dve možnosti, ali obupaš, ali pa se postaviš na noge in rečeš ne. 

Midve sva še vedno prijateljice, njeno življenje je spremenil rak, moje pa ona in hvaležna ji bom vedno.

Ko so igre na srečo tvoja edina zabava

Prišel sem v leta, ko so vsi prijatelji dobili punce, otroke, jaz pa sem še vedno sam in tako prijatelji pogosto nimajo več časa zame, tudi navade so se spremenile. Moral sem poiskati svoj način, kako se bom zabaval in rešile so me igre na srečo, ki sem jih igral po večerih. Nikoli nisem tega povedal prijateljem, ker ne vem, če bi se strinjali z menoj in nisem hotel, da bi moral opravičevati svoje igre na srečo, ker sem v njih užival, oni pa tako in tako niso imeli časa zame.

Res je to eno čudno obdobje, sprva sem kar nekaj vikendov ostajal doma, med štirimi stenami, res mi ni bilo prijetno. Še dobro, da se vedno znam pobrati ni da sem kar kmalu videl, da tako ne morem, da potrebujem ljudi, družbo, ker drugače bi dobesedno zapadel v depresijo. Moji prijatelji so za vikende z svojimi puncami, ženami, otroci, razumem jih, sem pa žalosten, ker sem jaz še kar sam. Trenutno mi dajejo veselje igre na srečo, ne vem pa, kako dolgo, po moje se bom tudi tega naveličal in prav nič lepo obdobje me takrat ne čaka.

Sedaj sem srečen, igre na srečo me zamotijo, dobro se počutim in ko v ponedeljek pridem v službo nisem slabe volje, kot sem bil prej. Že sedaj pa vem, da bi bil najbolj srečen, če bi tudi jaz spoznal kakšno punco, takrat ne bi več igral igre na srečo, izrecno jih igram samo zaradi dolgčasa in ničesar drugega, da zapolnim svoj prosti čas.

Še dobro, da obstajajo igre na srečo, ker sedaj ne bi bil rad sam doma, nisem človek, ki je rad sam, vedno sem potreboval družbo, prijatelje, tako sem se počutil dobro, sedaj tega nimam, ker prijatelji nimajo časa zame, imam pa igre na srečo in prav nič se ne pritožujem.

Študentsko življenje, prehrana in eko zabojček

Kako hitro je moja hčerka zrasla, sedaj je že odrasla in odhaja od doma, ker gre študirat v drugi kraj, kjer bo tudi živela. Kot mama sem se obremenjevala kako bo, kaj bo jedla, ali bo zmogla. Sprva sem ji eko zabojček zelenjave vedno dajala zraven, ko je prišla domov, potem pa je vedno manj hodila domov, ker se ji splačalo.

No, zame to niso bile lepe besede, še kako rad bi videla, da bi prišla večkrat in bi ji jaz povrnila stroške, samo da pride in da malo poklepetava. Kar naenkrat nisem več vedela, kako živi, ali se ima lepo, klicala me je samo takrat, ko se je kaj prehladila. Videla sem, da je pogosto prehlajena, zato sem se odločila, da ji bom eko zabojček naročila pri podjetju, ki se s tem ukvarja v njihovem kraju. Tega ji niti povedala nisem, tako da je bila zelo presenečena, ko so ji eko zabojček prinesli. Seveda je vedela, da ji ga pošiljam jaz, takoj, ko ga je dobila, me je tudi poklicala in rekla, da tega ne rabim delat. A sama dobro vem, da to potrebuje. Tako sem ji eko zabojček pošiljala in plačevala še naprej. 

Vedno ko ga je dobila, me je poklicala, kasneje pa sva se dogovorile, da si eko zabojček izbira sama in da ji bom ta strošek plačala jaz. Kajti ona najbolj ve, katero hrano ima rada in tako si je lahko naročila točno takšno, ki jo je rada pripravljala in jedla.

Sama te možnosti, ko sem bila študentka nisem imela, ker takšna ponudba še sploh ni obstajala, sedaj to možnost moja hčerka ima, zato ji bom eko zabojček plačevala do konca študija, da bo le jedla zdravo in raznoliko hrano. Saj veste, da se študentom vedno mudi in nikoli ni časa za pripravo dobrih jedi, pojedo nekaj na hitro. 

Trgovina, kjer je športna prehrana na prvem mestu

Že nekaj časa iščem redno zaposlitev in je ne dobim. Nekaj časa nazaj pa sem videla oglas, da se išče oseba za delo v trgovini, kjer je športna prehrana, vendar me enostavno ni zanimalo, ker sem hotela dobiti službo v svoji stroki. Tako sem iskanje službe nadaljevala. 

Nato pa sem enkrat čisto po naključju obiskala trgovino, ki je imela oglas, da išče prodajalko. V trgovino sem namreč šla ravno zato, ker me je zanimala športna prehrana, katera vse obstaja, saj bi si jo tudi sama kdaj pa kdaj privoščila, po svoji redni telovadbi. Pričakal me je prijazen možakar, ki mi je vse lepo razložil, zaklepetala sva se tako, da mi je povedal, zakaj potrebuje prodajalko in da upa, da jo bo kmalu našel, kajti sam ne more več delati v trgovini. V šali mi je celo rekel, da bi lahko jaz sprejela to delo, kajti če me zanima športna prehrana, bi mogoče uživala v tej službi. 

Na to nisem rekla nič, samo nasmejala sem se in ko sem odhajala iz trgovine sem mu zaželela, da prodajalko čim prej najde, da trgovine ne bo primoran zapreti. Po nekaj dneh pa sem se odločila, da vseeno stopim do njega in vprašam za pogoje dela, saj mi je celotni koncept, športna prehrana, zdrav način življenja bil všeč.  Ko me je možakar videl, se me je spomnil in v hecu rekel, če sem prišla na razgovor. Ko sem mu pritrdila, sem ga pošteno zmedla, ker tega ni pričakoval. Bil je vesel, potreboval je le še par konkretnih potrditev od mene, kako blizu mi je športna prehrana, koliko znanja imam o tem, kako dolgo sem pripravljena delati v trgovini in tako naprej.

Vse sva se dogovorila in ja, to je bila moja prva zaposlitev, športna prehrana mi je zlezla pod kožo, tukaj sem ostala kar 5 let. Kasneje pa se zaradi svoje izobrazbe zaposlila drugje. Izkušnja v trgovini pa je bila lepa. 

 …

Omega 3 in ribje olje

Že kar nekaj časa nazaj sem se zavedala, da je pri nas omega 3 definitivno premalo. Mi skoraj nič ne jemo rib in morskih sadežev in koli jih nisem jedla. Sedaj pa sem brala eno knjigo o prehrani in notri zasledila, da pa lahko omega 3 dobiš v ribjem olju, to pa mi je nekako bilo všeč. Pisalo je, da so včasih našim staršem mamice dajale po eno žličko ribjega olja in tako poskrbele za omega 3, ki je danes še tako priporočljiv, vendar se ga v večini kupuje v kapsulah.

Ravno tukaj je nastal problem, zakaj jaz ne jem omega 3, ker enostavno ne morem jesti kapsul, tako nenaravno mi je to, da vedno ko sem si že kupila kapsule, sem jih začela jesti in kmalu tudi nehala. To kar pa sem sedaj prebrala, da lahko vzamemo eno žličko ribjega olja, pa se mi še kako zdi primerno.

Poklicala se moža in mu povedala, če bi tudi on bil za to, da omega 3 dobimo z Ribjim oljem. Da bi v trgovini enostavno kupili dobro ribje olje in tako bi vsak pojedel vsak dan po eno žličko tega olja. Prvo mu je bilo čudno, ker on pa je vsak dan kapsule,  vendar sem mu razložila, da kapsule niso tako naravne, kot pa če bi samo ribje olje pojedel. On se potem vedno strinja z menoj, ne komplicira preveč, tako da se je strinjal. 

Naslednji dan sem šla po ribje olje, bila sem kar malo pomirjena, ker res nisem imela čiste vesti, da čisto nič rib ne pojemo in seveda nam primanjkuje omega 3, tokrat pa sem bila odločena, da bo ribje olje to preprečilo in da bomo končno vsi dobili dovolj omega 3 v telo. Tako preko knjige izveš kaj dobrega in se kaj naučiš, jaz sem zvedela za omega 3 v ribjem olju in to je bilo zame noro dobro. 

Vraščen noht mi je preprečil moj pohod v hribe

To je to, ko ne polagaš pozornosti nohtom, sem si rekla sama sebi, ko sem videla, da imam vraščen noht, bolečina je bila res zoprna. Najbolj pa sem jezna, da se prav spominjam, kdaj sem nohte tako postrigla, da sem si naredila to.

En dan sem imela preveč časa in sem se nohtom na nogi pošteno posvetila, očitno danes vem, da sem se preveč, ker tako je po moji krivdi nastal vraščen noht. Vsak noht sem posebej pogledala in ker sem imela slabe nohte na palcih sem se odločila, da jih zelo porežem, to pa je bila velika napaka, tako na enem palcu noht ni mogel normalno rasti ven in je začel rasti v kožo. Ja, če ne bi imela časa in bi si nohte tisti dan postrigla normalno do tega sploh ne bi prišlo. Ko bi človek vedel prej.

Ne bom rekla, že takoj sem videla, da sem noht postrigla preveč, ampak da bom povzročila vraščen noht, to pa si nisem mislila. Tako noht ni imel kam rasti in vedno bolj me je bolelo, jaz sem skušala reševati situacijo, pa sem vse skupaj še bolj zakomplicirala. Prišlo je tako daleč, da sem šla na pedikuro, da so mi vraščen noht tam rešile, a bilo je prepozno, da bi lahko šla zraven prijateljic v hribe, ker smo bile dogovorjene že za vikend, jaz pa sem vedela, da takrat vraščen noht še nikakor ne bo v redu.

Sedaj mi je šola za naprej, raje imam daljše nohte, kot pa čisto postrižene, kajti če bodo daljši sigurno ne bo prišlo do komplikacij, vraščen noht ni imeti lahko, kar boli in kar nekaj časa potrebuje, da se to vse skupaj lepo zaraste. Hvala bogu sem to imela poleti, da sem lahko imela stopala vedno bosa in se je tako vraščen noht hitreje celil, pozimi bi to sigurno trajalo dlje časa, pa še sama obutev, bi bila problem.

Google prevajalnik in moje prevajanje

Več načinom učenja tujega jezika obstaja, jaz sem izbrala zase najboljšega in najprimernejšega, ker sem omejena na čas, tako sem se odločila, da bo moje prevajanje besedila potekalo preko google prevajalnika in tako se bom naučila italijanskega jezika, ker mi je res lep.

Že na začetku nisem hotela, da bom sedaj italijanski jezik znala v nulo, hotela sem se naučiti tako ,da bom malo pogovorno znala, ker mi je jezik res lep. Moje prevajanje je potekalo tako, da sem prvo napisala stavke, katere sem se hotela naučiti in potem stavek vpisala v google prevajalnik kateri mi je prevedel besedilo, da pa sem znala prebrati, sem si vklopila izgovorjavo. Res se uživala in to prevajanje besedila iz slovenskega v italijanski mi je bilo v pravo veselje. Igrala sem se z stavki, katere sem se hotela naučiti, prav zabavno je postalo vse skupaj in če se nekaj učiš z veseljem, potem se tudi naučiš. 

Sama sem prevajanje vzela malo za šalo, malo za res in tako sem čez tri mesece že kar nekaj znala. Kako sem uživala in kako fajn sem se počutila, ko sem prevajanje besedila delala doma, prav sem se odločila, da nisem šla na kakšen tečaj tujih jezikov, ker bi obupala, pa tudi časovno mi ne bi zneslo. Tako pa sem prevajanje besedila delala kadar se mi je ljubilo in kadar sem kateri stavek želela vedeti. Danes znam kar nekaj italijanščine, seveda sem si potem tudi izposodila knjigo, da sem se naučila zloge. Če mene kdo vpraša, je prevajanje besedila iz enega v drugi jezik v google prevajalniku čisto dovolj, če se želiš naučiti osnove jezika. Če pa želiš kaj več, pa je takšno prevajanje premalo, tako vsak ve zase, zame je to prevajanje čisto dovolj, za kar jaz potrebujem in prav pa je, da vsak ve zase. Jaz uživam v tem načinu in zame je dovolj potrebnega znanja.

 …