Kako lahko strešna kritina iz jekla postane popoln izdelek brez pomanjkljivost

V nasprotju z golo kovino, ki si jo ljudje po navadi predstavljajo, ima lahko strešna kritina iz jekla videz tradicionalnih kritin, hkrati pa zagotavlja trajnost in trdnost kovine. Izdelana je lahko iz različnih vrst jekla in je prevlečena z zaključeno z debelo plastjo kamna, ki trajno oprime površino in zagotavlja okrasni videz.

Zaradi mnogih pozitivnih lastnosti je strešna kritina iz jekla odlična naložba. Prenese lahko močne vetrove, močan dež ali točo in številne druge neugodne vremenske razmere. Jeklena kritina je zelo lahka in znaša 50 do 150 kilogramov na kvadrat. Večino strešnih materialov, kot je asfalt, je treba redno pregledovati, da ostanejo v dobrem delovnem stanju. Jeklene strehe pa praktično ne zahtevajo vzdrževanja. Zdržijo 40 do 70 let, so odporne proti ognju in odbijajo UV in infrardeče žarke, ki segrevajo streho. Žal pa ima takšna strešna kritina nekaj pomanjkljivosti. To sta hrup pri udarcih dežja ali toče in težava pri menjavi kritine, ko je poškodovana, saj je težko pridobiti identično barvo.

Čeprav je funkcionalnost bistvenega pomena, sta pomembna tudi slog in lepota. In ker je strešna kritina praktično popoln zaključek hiše, je seveda poleg kakovosti pomemben tudi videz. Na srečo je tukaj strešna kritina prevlečena s kamnom, ki je na voljo v najrazličnejših barvah, teksturah in dizajnih, za dopolnitev skoraj vsakega sloga doma. To vam omogoča dobro počutje tako glede varnosti strehe kot glede njenega videza. Poleg tega so udarci dežja in toče bistveno manj izraziti pri udarcih na kamenkakor pri udarcih na jeklo. S tem bo hrup na vaši strehi manjši, kakovost pa vseeno enaka, kakor bi bila pri jekleni strehi.

Če je bila kritina iz jekla že skoraj vaša prva izbira pa, vendar ste imeli pomisleke glede hrupa in videza, je sedaj tukaj popolna rešitev. To je strešna kritina, iz jekla prevlečena s kamnom, ki odpravlja pomanjkljivosti gole jeklene kritine.…

Doma nas je oče presenetil in naredil žar

Pri nas je vedno nekaj dela, posebej naš oče je res priden delaven človek, on ne bo en dan počival. On mora delati. Večkrat sva se že pogovarjala, kako si želim žar, a ga še doma nisem imela. Mojemu možu te stvari ne pomenijo nič. Tako mi zunaj pri delu večina časa pride pomagat oče, ker vidi, da so dela, ki jih moram delati sama pretežka zame. Zato se večkrat pogovarjava in tako je vedel za mojo željo, da si želim žar in tudi kakšen si želim.

Pa je prišlo poletje in smo šli na morje. Očetu in mami sem prepustila hišo, ker onadva res poskrbita za vse, za hišo, vrt, travnik, živali, rože. Tako grem vedno od doma sproščena, ker vem, da bo doma vse, ok. Mojega moža pa itak stvari ne zanimajo preveč. 

Ko smo bili na morju, pa je oče pri meni začel delati žar, za katerega mi ni povedal. Sigurna sem, da mu ni bilo vseeno, da dela žar pri nama, ker ni vedel, ali bo mojemu možu to všeč ali ne. Po drugi strani pa je vedel, da si ga jaz želim in to je prevagalo, da se je odločil za žar, ker je vedel, da bom srečna.

Ko smo prišli domov in sem jaz videla žar, sem tekla objet očeta, ker sem vedela, da mi ga je naredil on. Prav nič me ni zanimal mož, kaj si misli, itak brez očeta ne bi imela skoraj nič. Mož je stal in se zahvalil očetu, oče pa je poudaril, da je žar naredil zato, ker je vedel, kako zelo si želim.

Včasih sem res žalostna, da moj mož ne počne doma prav nič, je pa sreča, da imam očeta, ki mi pri tem pomaga in uresničuje moje želje, tokrat je to bil žar, naslednjič pa bo spet priskočil na pomoč, ko jo bom potrebovala. 

Potrebovali smo nova vhodna pvc vrata

Živimo v bloku in smo v prvem nadstropju neprestano slišimo, kako vsi hodijo gor in dol, tako ponoči kot podnevi. Mene to izredno moti in tako sem predlagala možu, če lahko kupimo nova pvc vrata, ki ne bodo prepuščale toliko zvokov, ker me to spravlja ob živce.

Sama sem kot otrok živela v hiši in to je zame velika sprememba, ker nisem navajena, da slišim non stop ropotanje, skakanje, hodnik je vedno polno ljudi, ki skačejo gor in dol. Tako sem se že nekajkrat po nepotrebnem skregala z možem, ker sem bila nervozna, prav zaradi tega. Ker mož ni naredil prav nič, sem ukrepala sama. Šla sem gledat kvalitetna pvc vrata, kjer ne bi zvok prišel več v naše stanovanje iz hodnika. Ne bom rekla, da nisem bila presenečena nad ceno, po drugi strani pa sem pričakovala, da bodo takšna pvc vrata dražja. 

Domov sem prinesla ponudbo in jo dala pogledati možu. Ko je videl ceno, je rekel, da mi takšnih vrat ne potrebujemo, šele takrat sva se skregala, kajti videla sem, da enostavno ne razume, kako zelo to mene moti. Vse bi dala, da bi imela takšna vrata in odločila sem se, da se bom zmenila čisto vse sama. Čeprav mi je to zelo grdo, ker to je moško delo.

Poklicala sem za pvc vrata, jih naročila in plačala določen znesek. Možu sem to tudi povedala in videla, da mu ni bilo prav. Lahko vam samo povem, da je to bil trenutek, ko sem videla, da bi lahko šle stvari med nama narobe, kajti prav ta pvc vrata, bi naju lahko še bolj povezala, tako pa so naju odtujila, ker on se je umaknil, jaz pa sem vrata plačala in se dogovorila za montažo.

Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem se sprijaznila, kako je odreagiral, sem pa bila srečna, ker so bila pvc vrata super in tako se v stanovanje ni prav nič več slišalo, če je kdo hodil po hodniku.

Dedek in sin pri igranju šaha

Spominjam se svojega očeta, ko je bil živ še moj dedek, kako pogosto, sta igrala šah. Potem ko je dedek umrl, pa se je na šah kar pozabilo. Sedaj ima moj sin 8 let in obožuje šah, hodi tudi na šahovski krožek. En dan sem mu povedala, da je moj oče imel zelo rad šah, ampak sedaj ga ne igra več, ker nima s kom igrati.

Tako se je en vikend moj sin odločil, da vzame svoj šah in gre do mojega očeta. Lahko vam povem, da je to zame bil res lepi prizor, ko sem videla, kako moj sin in moj oče igrata šah. Sicer ga je moj oče podcenjeval, prepričan je bil, da ga en 8- letni fant v šahu ne more premagati. Zato je tudi igral čisto nepazljivo. In na koncu se je zgodilo ravno obratno. Zmagal je moj sin. To pa je bilo veselje mojega sina, samozavest mu je pošteno zrasla, kajti bil je prestrašen, ko je igral z njim, ker je bil prepričan, da ga bo dedek takoj premagal.

Vsi smo se pošteno nasmejali, to pa je tudi dalo motivacijo mojemu očetu, da je začel igrati za res. Sedaj z mojim sinom igra še kako resno. Prav nič se ne pusti motiti, ker ve, da lahko izgubi. Najbolj pa mi všeč to, da ne popušča in tako sin vidi, da če zmaga, je dedka zmagal za prav, brez popuščanja. To pa mu daje še večjo motivacijo. Prav lepo jih je videti, kako se kregata in borita za zmago. Oba sta trmasta in sedaj je igra že pošteno zanimiva tudi za nas gledalce, ker oba igrata za res. 

Glukozamin gel in boleči sklepi

Stara sem 71 let in že kar nekaj let se borim z bolečimi in vnetimi sklepi. Sin mi je po telefonu povedal, da mu je neki znanec zelo pohvalil Glukozamin gel. Pravi, da ga uporablja že dva meseca in da ima občutek, da se mu stanje izboljšuje.

Jaz sem bolj skeptične narave. V teh 16 letih, sem poskusila že veliko takšnih in drugačnih krem, terapij, eteričnih olj, raznih obkladkov… Pa saj sama ne vem več, kaj vse. Kreme Glukozamin pa res še nisem poskusila. Ko imaš bolečine, bi naredil vse in probal vse, da jih omiliš. Zato sem se že kar popoldan odpravila v lekarno in prijazno trgovko vprašala, ali imajo Glukozamin in kakšna je cena. Zanimale so me tudi njene izkušnje, če kremo pozna ali uporablja, kdo od bližnjih in ali ima res tako super učinke. Žal je bila trgovka mlada in ni imela nobenih izkušenj, se je pa zato oglasil gospod za mano, ki je slišal moje vprašanje. Tudi sam je prišel po Glukozamin za ženo in povedal, da je njegova žena zelo zadovoljna in od vseh kram, ki jih je, kdaj probala, ji edino ta blaži bolečino, ko se ji sklepi vnamejo.

Tako sem bila srečna, da sem Glukozamin kupila, pa tudi če bi bila tuba 80 €. Če sta jo 2 že tako zelo pohvalila, upam, da bo tudi meni pomagalo. Ravno se pripravlja sprememba vremena, ko me najbolj trga po sklepih. Tokrat me ni strah, saj sem pripravljena. V rokah imam svoj Glukozamin, ki gre z mano domov.

Drugi dan je res prišlo do spremembe vremena in sklepi so me hudi boleli. Dobro, da sem imela svoj Glukozamin, ki sem ga 3x na dan lepo zmasirala na boleča mesta. Tisto noč sem res bolje spala. Mogoče je bil placebo učinek, ampak mi ni tako pomembno. Važno, da me ni trgalo in bolelo. Sedaj tudi sam uporabljam Glukozamin že 3 mesece in moram povedati, da sem res zadovoljna.…

Začetek dela obrezovanja trte in delovne rokavice

Hitro mine zima in pride pomlad, ko se začne delo. Sama priznam, da mi zima paše ravno zato, ker zunaj ni dela. Včasih sem rada delala zunaj, sedaj pa vedno manj. Sedaj sem v neki fazi, ko bi enostavno rada bila lepa, zato pa mi pridejo prav delovne rokavice, da ko moram narediti kakšno delo, da moje roke in nohti ostanejo lepi. Pravzaprav se sama sprašujem, kje sem izgubila ta žar do zemlje in dela zunaj. Zakaj mi je to vse postalo tako odveč?

Najbolj srečna sem, če se spomladi vleče slabo in mrzlo vreme, kajti tako se dela začnejo kasneje. Vseeno, pa moj oče kar hitro pride in mi obreže vinsko trto. Seveda mene čaka pobiranje, tako pridejo na vrsto delovne rokavice, da se ne opraskam. Včasih jih nisem nosila, pa ni bilo tako hudo, le kje pa kje, sem dobila kakšno prakso, danes pa obvezno nosim delovne rokavice, ker si resnično želim imeti dolge, lepe nohte. Včasih jaz nisem imela dolgih nohtov, danes pa mi pomeni veliko, brez njih imam občutek, da so moje roke grde. Pa saj gre. Lahko tudi delam in mi nohti ostanejo lepi, le delovne rokavice moram vedno imeti na rokah.

Prav spomnim se, kako sem včasih na delovne rokavice pozabljala, sedaj se to ne more več zgoditi, pa se mi lahko še kako mudi. Ja, malo sem spremenila svoje prioritete in sedaj gledam na vse malo drugače. Tudi jaz sem rada lepa, imam rada dolge nohte, vedno sem hodila okoli z kratkimi nohti, ker sem večina časa delala zunaj na zemlji. Sedaj me rešijo delovne rokavice, da imam lahko oboje, delo na zemlji in lepe nohte. Navadila sem se na delovne rokavice, čeprav priznam, da sem potrebovala nekaj časa, ker je lažje delati brez njih. Ampak, ko se navadiš, pa ne znaš več delati, če jih ne uporabljaš.…

Ko se ti pokvari telefon, nujno potrebuješ servis mobilnih telefonov

Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da se vam je pokvaril telefon? Takrat verjamem, da vam ni bilo prijetno, ko vas kar naenkrat nihče ne more dobiti in tudi vi ne morete nikogar poklicati, takrat iščete, kateri servis mobilnih telefonov je najbližje, da ga odnesete in da vam ga popravijo. Tudi meni se je to zgodilo in res sem bila čisto iz sebe. Kot da se mi je ustavil svet. Kar nekaj časa sem potrebovala, da sem se znašla. Da sem dobesedno lahko izpeljala dan. 

Imela sem srečo, ker je bil servis mobilnih telefonov le nekaj ulic naprej od moje službe, tako sem že med odmorom izkoristila čas in šla do servisa. Tam so mi telefon sprejeli in rekli, da mi bodo javili, kdaj ga lahko pridem iskat. Še preden me je servis mobilnih telefonov klical, da lahko pridem po telefon, pa so me klicali, a so pogledali, kaj je narobe in koliko me bo stalo popravilo. Morala sem povedati, ali želim, da se telefon popravi. Seveda sem želela, ne vem, zakaj me sploh kličejo. Jaz sem bila prepričana, da me kličejo, naj pridem po telefon, ker je že popravljen. Verjetno imajo takšen način dela. 

Čez dva dni pa sem dobila ponovni klic in servis mobilnih telefonov mi je povedal, da je moj telefon popravljen in da lahko pridem ponj. Takoj po službi sem šla po telefon, komaj sem čakala, da ga dobim nazaj. Ne morem verjeti, kako smo postali odvisni od telefonov, enostavno ne moreš več preživeti dneva brez telefona. Grozno! Kje so tisti časi, ko smo se preko telefonov slišali enkrat na teden in ko smo morali do pošte, da smo koga poklicali. Ja, ni jih več. Še dobro, da je bil servis mobilnih telefonov hiter in je telefon hitro popravil. Če ne, ne vem, če si ne bi kupila že v teh dneh novega, ker ne bi mogla več čakati.

Kako nas rak lahko spremeni za celo življenje

Bilo je leto, ko sem spoznala ogromno ljudi, nekatere sem po dolgem času spet videla in marsikdo mi je povedal svojo zgodbo, nad katero sem bila presenečena. Meseca maja sem se odločila, da bom začela hoditi na plesne, tam sem spoznala prijazno gospo, ki me je povabila po vadbi na pijačo, a takrat si nisem mislila, da je bil rak njena bolezen še eno leto nazaj. 

Bila je ženska polna energije, vedno nasmejana, če me ne bi ona povabila na pijačo po treningu, danes verjetno ne bi bile prijateljice. Jaz pa sem bila vedno zadržana in tiha, nič si nisem upala in tako je ona v moje življenje prinesla to veselje in sproščenost. Ko je ona meni en večer povedala, da je nekaj časa nazaj v njeno življenje posegel rak, sem onemela. Ona? Ne to ne more biti res. To so bile moje edine misli. Kako je lahko ženska tako polna življenja in optimizma, če je v njeno življenje posegel rak, to skoraj ni mogoče. Ko mi je povedala vso njeno zgodbo in kako je postala drug človek, sem se na koncu razjokala, kako te lahko bolezen, kot je rak spremeni. Najbolj pa me je bolelo, ko je razlagala, kako je bila tiha, zaprta vase, kako se je za vse obremenjevala in da to ni bilo v redu. Tako je rak imel lažjo pot do nje. Kar zmrazilo me ne. Ja, dala mi je vedeti, da naj ne živim tako, ker ne bo v redu. Da naj cenim dneve in naj se ne oziram, kaj bodo rekli drugi, ker ni vredno. Ko enkrat pride v tvoje življenje rak imaš dve možnosti, ali obupaš, ali pa se postaviš na noge in rečeš ne. 

Midve sva še vedno prijateljice, njeno življenje je spremenil rak, moje pa ona in hvaležna ji bom vedno.

Ko so igre na srečo tvoja edina zabava

Prišel sem v leta, ko so vsi prijatelji dobili punce, otroke, jaz pa sem še vedno sam in tako prijatelji pogosto nimajo več časa zame, tudi navade so se spremenile. Moral sem poiskati svoj način, kako se bom zabaval in rešile so me igre na srečo, ki sem jih igral po večerih. Nikoli nisem tega povedal prijateljem, ker ne vem, če bi se strinjali z menoj in nisem hotel, da bi moral opravičevati svoje igre na srečo, ker sem v njih užival, oni pa tako in tako niso imeli časa zame.

Res je to eno čudno obdobje, sprva sem kar nekaj vikendov ostajal doma, med štirimi stenami, res mi ni bilo prijetno. Še dobro, da se vedno znam pobrati ni da sem kar kmalu videl, da tako ne morem, da potrebujem ljudi, družbo, ker drugače bi dobesedno zapadel v depresijo. Moji prijatelji so za vikende z svojimi puncami, ženami, otroci, razumem jih, sem pa žalosten, ker sem jaz še kar sam. Trenutno mi dajejo veselje igre na srečo, ne vem pa, kako dolgo, po moje se bom tudi tega naveličal in prav nič lepo obdobje me takrat ne čaka.

Sedaj sem srečen, igre na srečo me zamotijo, dobro se počutim in ko v ponedeljek pridem v službo nisem slabe volje, kot sem bil prej. Že sedaj pa vem, da bi bil najbolj srečen, če bi tudi jaz spoznal kakšno punco, takrat ne bi več igral igre na srečo, izrecno jih igram samo zaradi dolgčasa in ničesar drugega, da zapolnim svoj prosti čas.

Še dobro, da obstajajo igre na srečo, ker sedaj ne bi bil rad sam doma, nisem človek, ki je rad sam, vedno sem potreboval družbo, prijatelje, tako sem se počutil dobro, sedaj tega nimam, ker prijatelji nimajo časa zame, imam pa igre na srečo in prav nič se ne pritožujem.

Študentsko življenje, prehrana in eko zabojček

Kako hitro je moja hčerka zrasla, sedaj je že odrasla in odhaja od doma, ker gre študirat v drugi kraj, kjer bo tudi živela. Kot mama sem se obremenjevala kako bo, kaj bo jedla, ali bo zmogla. Sprva sem ji eko zabojček zelenjave vedno dajala zraven, ko je prišla domov, potem pa je vedno manj hodila domov, ker se ji splačalo.

No, zame to niso bile lepe besede, še kako rad bi videla, da bi prišla večkrat in bi ji jaz povrnila stroške, samo da pride in da malo poklepetava. Kar naenkrat nisem več vedela, kako živi, ali se ima lepo, klicala me je samo takrat, ko se je kaj prehladila. Videla sem, da je pogosto prehlajena, zato sem se odločila, da ji bom eko zabojček naročila pri podjetju, ki se s tem ukvarja v njihovem kraju. Tega ji niti povedala nisem, tako da je bila zelo presenečena, ko so ji eko zabojček prinesli. Seveda je vedela, da ji ga pošiljam jaz, takoj, ko ga je dobila, me je tudi poklicala in rekla, da tega ne rabim delat. A sama dobro vem, da to potrebuje. Tako sem ji eko zabojček pošiljala in plačevala še naprej. 

Vedno ko ga je dobila, me je poklicala, kasneje pa sva se dogovorile, da si eko zabojček izbira sama in da ji bom ta strošek plačala jaz. Kajti ona najbolj ve, katero hrano ima rada in tako si je lahko naročila točno takšno, ki jo je rada pripravljala in jedla.

Sama te možnosti, ko sem bila študentka nisem imela, ker takšna ponudba še sploh ni obstajala, sedaj to možnost moja hčerka ima, zato ji bom eko zabojček plačevala do konca študija, da bo le jedla zdravo in raznoliko hrano. Saj veste, da se študentom vedno mudi in nikoli ni časa za pripravo dobrih jedi, pojedo nekaj na hitro.